​Avstrija leži v južnem delu srednje Evrope in se razprostira od vzhodnih Alp do porečja Donave. Meji na osem držav: Nemčijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Italijo, Švico in Liechtenstein. Je alpska država, ki jo poleg gora in hribov pokrivajo tudi ravnine (predvsem okrog glavnega mesta).

​

Najvišja gora je Großglockner, najdaljša in najpomembnejša reka pa Donava, katere tok v Avstriji je dolg 350 kilometrov. Poleg Dunaja so večja avstrijska mesta še Gradec, Linz, Salzburg, Bregenz, Innsbruck, Celovec in Beljak.
Republika Avstrija je sestavljena iz 9 zveznih dežel (Bundesländer).

​

UPRAVNA DELITEV:

​

Zvezna dežela                                         Glavno mesto

​

​Gradiščanska (Burgenland​)                       Železno (Eisenstadt)​

Koroška (Kärnten)                                     Celovec (Klagenfurt)​

Spodnja Avstrija (Niederösterreich)           Sankt Pölten​

Zgornja Avstrija (Oberösterreich)               Linz​

Salzburg                                      Salzburg

Štajerska (Steiermark)                               Gradec (Graz)

Tirolska (Tirol)                                            Innsbruck

Predarlška (Vorarlberg)                             Bregenz

Wien (Dunaj)

                

 

GRADIŠČANSKA (Burgenland)

 

Gradiščanska (nemško Burgenland, hrvaško Gradišće, madžarsko Várvidék, češko Hradsko) je najvzhodnejša zvezna dežela Avstrije, ki leži ob meji z Madžarsko. Deželna prestolnica je Železno (Eisenstadt). Gradiščanska je bila velik del zgodovine izpostavljena obmejna dežela, zato je v njej še zdaj polno slikovitih trdnjav in gradov.

​

KOROŠKA (Kärnten)

​

​Koroška (nemško Kärnten) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije. Geografsko jo pretežno tvori kotlina med Alpami.

Prek Karnijskih Alp na jugozahodu tvori avstrijsko mejo z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. Gorovje Ture jo na severu ločuje od zvezne dežele Salzburg. Na vzhodu meji na zvezno deželo Štajersko, na zahodu pa na vzhodni del Tirolske. Glavna turistična zanimivost so smučišča in letovišča ob jezerih, najpomembnejša reka pa je Drava. Deželna prestolnica Celovec (nemško Klagenfurt) je hkrati kulturno in univerzitetno središče. Prebivalstvo avstrijske Koroške je danes pretežno nemško govoreče z značilnim naglasom. V njem so tudi organizacije in ustanove koroških Slovencev, kajti na Koroškem živi številna slovenska manjšina. Slovenska manjšina ima po popisu približno 15.000 pripadnikov (neuradne ocene so okrog 50.000) na jugovzhodu dežele.
Najpomembnejše industrijsko in prometno središče  je Beljak (nemško Villach); obe večji mesti sta medsebojno močno ekonomsko povezani.

​

SALZBURG

 

Mesto Salzburg (slovensko staro ime je Solnograd) ob reki Salzach je prestolnica avstrijske zvezne dežele Salzburg. Mesto je rojstni kraj Wolfganga Amadeusa Mozarta.

​

SPODNJA AVSTRIJA (Niederösterreich)

Spodnja Avstrija (nemško Niederösterreich) je največja zvezna dežela in zgodovinsko jedro Avstrije. Glavno mesto je St. Pölten, sedež deželnih oblasti pa Dunaj.

 

ŠTAJERSKA (Steiermark)

​

Dežela Štajerska (nemško Steiermark) je po površini druga največja zvezna dežela Avstrije. Meji na Zgornjo Avstrijo, Salzburg, Gradiščansko in Koroško. Na jugu meji na Slovenijo. Osrčje dežele je dolina Mure, ob kateri je nastala prestolnica Gradec (Graz). Zgodovinska pokrajina Štajerska je obsegala pokrajini v Sloveniji in Avstriji.

 

TIROLSKA (Tirol)

​

Alpska dežela Tirolska (nemško Tirol) je eno najslovitejših letoviških območij v Evropi. Leta 1919 je Avstrija morala odstopiti Južno Tirolsko »iz strateških razlogov« Italiji in odtlej je Tirolska razdeljena na ločena dela, Severno in Vzhodno Tirolsko, ki je na območju južnih pobočij Visokih Tur. V vzhodni Tirolski se dviga Großglockner (3798 metrov), najvišji avstrijski vrh. Tirolska deželna prestolnica Innsbruck leži v dolini Inna sredi visokih gorovij.

 

PREDARLŠKA ali VORARLBERG

​

Med obrežjem Bodenskega jezera, kjer je deželna prestolnica Bregenz, in pogorjem Silvretta med Rensko dolino in smučišči Arlberga se v zvezni deželi Vorarlberg ali Predárlška zvrstijo na majhnem prostoru vse krajinske lepote severnega dela Vzhodnih Alp.

Čeprav je po površini druga najmanjša (dežela mesta Dunaj je najmanjša), ta zvezna dežela meji na tri države:
• Nemčijo (Bavarska in Baden-Württemberg),
• Švico (kantona Graubünden in St. Gallen) ter
• Liechtenstein.
Zaradi svoje osamelosti od ostale Avstrije prebivalci Predarlške govorijo posebno nemško narečje, ki ga ostali Avstrijci le stežka razumejo. Malo je podobno narečjem, ki jih govorijo v Švici, Baden-Württembergu in francoski Alzaciji; vsi ti pripadajo alemanskim narečjem, medtem ko preostanek Avstrije tvori del avstro-bavarske jezikovne skupine.

 

ZGORNJA AVSTRIJA (Oberösterreich)

​

Zvezna dežela Zgornja Avstrija (nemško Oberösterreich) se razprostira na obeh straneh Donave in  je četrta največja dežela v Avstriji po površini in tretja po prebivalstvu. Linz (starinsko Linec) ob reki Donavi je glavno mesto te zvezne dežele.

​

Dunaj (nemško Wien) je glavno mesto Avstrije in obenem tudi samostojna zvezna upravna enota (Bundesland Wien). Mesto leži v Dunajski kotlini, na obeh bregovih reke Donave, približno 40 km od meje s Slovaško ter vsega 50 km od slovaške prestolnice Bratislave. Zvezna dežela Dunaj leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija. Deli se na 23 okrožij.   

            
Na Dunaju imajo sedež številne mednarodne organizacije, denimo Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) ter druge mednarodne inštitucije in družbe. Zgodovinsko mesto Dunaj je med drugim uvrščeno na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine. Z 1,7 milijona prebivalcev je Dunaj največje mesto v Avstriji in njeno gospodarsko in kulturno središče države z zelo živahnim kulturnim življenjem.

Naravne in kulturne znamenitosti Dunaja:

- dunajska državna opera, Burgtheater (gledališče) in Dunajski simfonični orkester
- številni muzeji in galerije: Albertina (zbirka grafične umetnosti), Umetnostnozgodovinski muzej, Muzej moderne umetnosti, Muzej 20. stoletja, Naravoslovni muzej
- znamenita krožna cesta (Ringstraße), s katero je obdano staro mestno jedro (del svetovne dediščine Unesca) s katedralo sv. Štefana (Stephansdom) in kapucinsko cerkvijo (Kapuzinergruft - grobnice 138 članov habsburške rodbine), Hofburg (nekdanji dvor habsburških vladarjev), Schönbrunn (cesarska poletna rezidenca, zgrajena 1692–1780) z baročnim parkom (del svetovne dediščine Unesca) in baročni dvorec Belvedere  – poletna palača princa Evgena Savojskega (18. stol.)

​

​

​

​