Najbolj značilne in priljubljene avstrijske jedi, ki se jih je po vsem svetu:

​

CESARSKI PRAŽENEC (Kaiserschmarrn)

​
Cesarski praženec je v Avstriji, južni Nemčiji in na Češkem jed, ki jo spečejo v ponvi in razkosajo na koščke, čeprav bi lahko iz tega slastnega testa naredili tudi kolače. Dobri stari cesarski praženec je dobro poznan daleč preko meja Avstrije. Zgodbe o nastanku te, vsem dobro poznane jedi, so številne. Najbolj pa je odmevna zgodba, da se je kraljevskemu kuharju ponesrečila palačinka, ki jo je pripravljal za cesarja Franca Jožefa I. Ravno zaradi tega ji je dodal pest rozin, dokončno razdrobil palačinko, jo posul s sladkorjem v prahu in ponudil kot novo jed.
Druga zgodba pravi, da so cesarski praženec izumili na ljubo cesarice Elizabete (»Sissi«), ki ni marala kolačev, pa so ga zato prekrstili v cesarski praženec. Dosti bolj verjetno je, da so najprej (že dosti pred cesarjem Francem Jožefom I.) poznali »Kaserschmarrn« (Kaser = seno = planšar, sirar), ki so ga kasneje povzdignili v cesarski (Kaiser) praženec.

​

 

SACHER TORTA (Sacher Torte)

​

Če je Mozartova kroglica sinonim za Salzburg, je Sacherjeva torta sinonim za Dunaj. Zgodba se je pričela, ko je knez Metternich svoji dvorni kuhinji leta 1832 naročil, da zanj in njegove visoke goste pripravi posebno sladico. Toda glavni kuhar je zbolel in tako je moral takrat 16-letni vajenec Franz Sacher prevzeti nalogo, v okviru katere je iznašel osnovno obliko Sacherjeve torte.
Kasneje, po zaključku vajeništva, je svojo kreacijo pričel na veliko tržiti. Toda šele njegov sin Eduard je bil tisti, ki je v času svojih učnih let pri dvornem slaščičarju Demlu izpopolnil recept ter dodal čokoladno glazuro in marelično marmelado.

 

Več o Sacherjevi torti in slaščičarni Sacher si lahko preberete s klikom na povezavo: http://www.sacher.com/.

​

 

SALZBURŠKI  ŽLIČNIKI (Salzburger Nockerl)

 

Že v opereti »Sezona v Salzburgu« so jih opevali, salzburške žličnike! "Sladki kot ljubezen in nežni kot poljub ... nebeški pozdrav ..." Porcija sladke delikatese sestoji iz "hribčka" treh žličnikov, zlato rumeno zapečenih, potresenih s sladkorjem v prahu in postreženih na srebrnem krožniku oz. v skledici.

 

​

Salzburški žličniki - kdor jih ne mara, nima daru, da bi postal Avstrijec, pravijo v Salzburgu. In kdor jih ne zna speči, nima daru, da bi bil gospodinja. Pečenje žličnikov je res prava umetnost. To bo priznal vsak, ki se je lotil tega dela z najboljšo voljo, a so se mu izcimili samo cmokasti cvrtnjaki. Glavna sestavina žličnikov je zrak, oblečen v nežno ogrodje iz sladkorja, jajc in čisto malo moke. To ogrodje pa se sesuje, če z njim napačno ravnamo. Premajhna vročina v pečici ali najmanjši prepih že zadoščata, da se nam žličniki sesedejo. Znameniti žličniki so verjetno nastali v začetku 17. stoletja, ko je v Salzburgu gospodaril nadškof Dietrich Raitenau. Ljubil je moč, blišč in zapeljive sladice.

​

 

DUNAJSKI JABOLČNI ZAVITEK (Apfelstrudel)

 

Dunajski jabolčni zavitek – (pogovorno štrudelj) je pecivo iz vlečenega testa, polnjeno z jabolčnim nadevom. Sicer poznamo tudi zavitke iz kvašenega ali krhkega testa. Toda »pravi« zavitek moramo delati iz navadnega vodenega testa, ki mora biti tako tanko raztegnjeno, da lahko skozenj beremo ljubezensko pismo.

​

 

DUNAJSKI ZREZEK (Wiener Schnitzel)

 

Dobimo ga skoraj po vsem svetu kot nekakšnega predstavnika evropske kuhinje. Je ena najbolj znanih jedi dunajske kuhinje. To je tanek telečji zrezek, paniran in ocvrt v maščobi.
Klasično se dunajski zrezek servira z limono, krompirjevo solato ali pečenim krompirjem ter kumarično solato.